Moj vzor v vztrajnosti je Marina Tomić

Naša najboljša šprinterka čez ovire je prav gotovo Joni Tomičić Prezelj. Že pri dvanajstih letih je slutila, da bo tek čez ovire njena paradna disciplina.

Preberite si zanimiv intervju z Joni, za katero smo prepričani, da se razvija v vrhunsko športnico!

Kdaj ste začeli trenirati?

Z atletiko sem se pričela ukvarjati pri desetih letih, kar pomeni da treniram že polnih 12 let.

Ali ste od nekdaj vedeli in si želeli, da bo vaša paradna disciplina tek čez ovire?

Ko sem bila še otrok sem se preizkusila v različnih disciplinah. Vse od šprinta, teka čez ovir, skoka v daljino, v višino, tek na 400m, 800m in še kaj bi se našlo. Tako sem se kot otrok nekajkrat preizkusilaa tudi v mnogoboju. Vedno sem vedela, da sem hitra in bolj eksplozivne sorte in sem se tako pričela bolj nagibati tekom na kratke razdalje, oziroma šprintu. Ko sem se sprva preizkusila v teku čez ovire mi sploh niso bile všeč. Imela sem občutek, da se tega nikoli ne bom mogla naučiti. Skozi vajo pa so mi šle vedno bolje in tako so mi postale vedno bolj všeč. Da bodo ovire morda nekoč moja paradna disciplina sem prvič pričela razmišjati po zmagi na teku čez ovire v mnogoboju pri 12 letih.

Kdo je vaš vzor?

Ne morem govoriti o točno eni vzornici po kateri se zgledujem, saj sem jih skozi čas mojega treniranja že kar nekaj zamenjala. Ko sem bila mlajša mi je bila zelo všeč švedinja Susanna Kallur, ki je svetovna rekorderka v teku na 60m čez ovire v dvorani. Ko se je umaknila z atletskih stez zaradi poškodbe sem se začela zanimati za olimpijsko zmagovalko iz Londona avstralko Sally Pearson. Trenutno pa mi je najbolj všeč ena izmed najbolših ovirašic na svetu in večkratna evropska prvakinja belorusinja Alina Talay. Glede vztrajnosti pa sem prepričana, da sem svoj vzor našla v trening partnerici Marini Tomić. Že pri svojih 12 letih, ko je sploh še nisem poznala sem imela njeno sliko iz časopisa nalepljeno nad svojo posteljo. Pokazala mi je kaj pomeni vztrajati in ne odnehati takrat, ko je to najtežje.

Kdo je vaš trener?

Moj trener je Matej Juhart. Na svoji poti sem morala žal zamenjati kar nekaj trenerjev preden sem našla pravega. Če bi se lahko vrnila v preteklost bi ga za trenerja izbrala že veliko prej in to precej obžalujem. Všeč mi je njegov način treningov, njegov pristop in zaradi njega imam na določene stvari drugačen pogled kot sem ga imela prej.

Kaksne načrte imate za prihodnost?

Za prihodnst imam precej velike načrte, o katerih pa ne maram govoriti na glas. Eden izmed njih pa je zagotovo največja želja vsakega športnika in sicer udeležba na olimpijskih igrah.

                                                                 

                         

Prosimo, če nam naštejete vse, za vas najboljše rezultate in uspehe v vaši dosedanji karieri?

V svoji karieri sem doživela že kar nekaj poškodb in ena izmed najhujših je bila operacija kolena, zaradi česar sem morala izpustiti kar 2 leti. Zaradi tega sem tudi zamudila dve udeležbi na enih izmed zame takrat največjih tekem in sicer nastop na svetovnem prvenstvu za starejše mladince leta 2012 in nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane leta 2013.Pred poškodbo sem tako nastopila na evropskem prvenstvu za starejše mladince leta 2011 v Tallinnu (Estonija) in se uvrstila v polfinale, kjer sem končala na 14.mestu. Lansko leto pa sem nastopila prav tako v estonskem Tallinnu na evropskem prvenstvu za mlajše člane in po uvrstitvi v polfinalni tek zasedla končno 11. mesto.

Čestitke za vse uspehe, želimo vam polno dobrega treninga še naprej in, da se vam želja o olimpijskih igrah tudi uresniči, pa ne samo enkrat!