Portret Saša Apostolovskega - najboljšega  atleta AK Olimpije

 

Redki so atleti, ki se po končani tekmovalni karieri resneje vključijo v gospodarstvo. Sašo Apostolovski  je ena od izjem, saj se je kmalu po končani atletski karieri podal v trgovinsko dejavnost - v prodajo obutve. Začel je s trgovinami za posredovanje modne italijanske obutve v Ljubljani, sedaj pa ima v lasti že verigo trgovin obutve – MASS.  Uspešen skakalec v višino je postal uspešen gospodarstvenik. S slovenskim rekordom – 230 cm v skoku v višino, je kar 23 let kraljeval na prestolu rekorderja. Apostolovski brez dvoma sodi med najboljše atlete AK Olimpije od 1955 do 2005 l.

 

                                     

Sašo Apostolovski je bil rojen 20. januarja 1963 v Ljubljani, toda osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu, kamor se je družina začasno preselila. S skokom v višino ga je v Novem mestu seznanil prvi trener prof. Marjan Špilar, nekdanji slovenski rekorder v metu kopja. Leta 1976, ko se je družina znova preselila v Ljubljano, je najprej treniral pri pokojnem trenerju Marjanu Skušku,  nato pa je nadaljeval s  treningi pri nekdanjem uspešnem skakalcu v višino dr. Srečku Zakrajšku. Hitro je napredoval in že leta 1978 dosegel prve uspehe. Nov pionirski rekord Slovenije je z 202 cm postavil leta 1978 v Novi Gorici. Ta rekord je ostal v veljavi 11 let. Šele leta 1989 ga je za en centimeter (na 203 cm) izboljšal Primož Moljk iz Postojne in velja še dandanes. Žal pa v Sloveniji že nekaj časa nimamo visokih mladih skakalcev, ki bi kot Sašo Apostolovski pri štirinajstih letih skakali prek dveh metrov. Zato bo rekord gotovo obveljal še nekaj let, dokler se ne odkrije Sašov naslednik.

 

Sašo je dokazal svojo talentiranost  tudi v zgodnjih mladinskih letih. S sedemnajstimi leti je leta 1980 izboljšal rekord za mlajše in starejše mladince na 215 cm in nakazal pot k absolutnemu rekordu Slovenije. Leta 1976 je izenačil rekord Dušana Prezlja, nato pa je leta 1981 rekord za mladince in člane dvignil na 220 cm. In tako je Sašo 23 let kraljeval na prestolu rekorderja Slovenije. Šele leta 1988 se mu je  z enakim rezultatom na mladinskem prestolu pridružil Novogoričan Miha Prijon, kasneje ( leta 1991) pa še Postojnčan Dejan  Miloševič, ko je 220 cm preskočil na mladinskih Balkanskih igrah.

                                             

Absolutni rekord Slovenije je Apostolovski povišal leta 1983 na 224 cm in tako sta končno Slovenija in AK Olimpija dobila prvega skakalca v višino, ki je veliko pomenil tudi v medna-rodnem merilu. Leta 1983 je Olimpiji priboril prvi naslov članskega prvaka Slovenije, serijo naslovov pa je nadaljeval po letu 1987. Naslov prvaka je znova osvojil leta 1989 z 224 cm in ostal na najvišji stopnici do leta 1991, ko je zmagal z 222 cm.  Največji rezultatski vzpon je zabeležil leta 1987, ko je  sredi julija na Univerziadi v Zagrebu z 230 cm postal slovenski in jugoslovanski rekorder. Takrat je osvojil izvrstno drugo mesto in srebrno odličje, kar je njegov največji uspeh v mednarodnem merilu. Rekord –230 cm - je obveljal vse do leta 2004, ko ga je za en sam centimeter (231 cm) preskočil Kranjčan Rožle Prezelj - v dvorani v Ljubljani in mu prevzel naslov rekorderja. 

 

Velja še zapisati, da je bil Sašo Apostolovski od leta 1984 pa vse do 2004 tudi rekorder Slovenije v dvorani z 228 cm. Rožle Prezelj ga je šele lani zamenjal na listi absolutnih rekorderjev po lanski odločitvi IAAF (in  AZS), da se v višinskih skokih rekordi izenačijo. Sašo Apostolovski, ki je bil član Olimpije od prihoda iz Novega mesta do konca športne kariere leta 1993, je bil nedvomno doslej najuspešnejši slovenski skakalec v višino. Začel je leta 1978 –torej s 15 leti kot pionirski rekorder Slovenije. S 17 leti je postal rekorder za mlajše mladince z 215 cm, leta 1981 pa z 220 cm rekorder za starejšo mladinsko in obenem tudi člansko kategorijo. Absolutni rekorder je ostal do leta 2004. S tekmovanji je Apostolovski prenehal leta 1993. Pozimi (27. februarja 1993) je za Olimpijo še zadnjikrat osvojil naslov dvoranskega prvaka Slovenije z 222 cm, poleti pa je zadnja nastopa za svoj klub opravil na finalu APS (208 cm) in nato na ekipnem prvenstvu Slovenije. Za ekipo Olimpije je z 205 cm konec avgusta 1993 v Celju prispeval pomembno število točk. Čeprav ni več resno treniral, je vseeno želel  pomagati svojemu klubu k ekipnemu uspehu.

 

Bilanca dolgoletnega rekorderja Slovenije je izjemna: v svoji bogati karieri je Apostolovski kar osemkrat osvojil naslov članskega prvaka Slovenije - še zadnjikrat leta 1992 v Celju z 223 cm. Dvakrat je bil prvak Jugoslavije (1985 in 1989), kar 17 –krat pa je zastopal barve Jugoslavije na mednarodnih srečanjih. Leta 1981 je bil prvikrat med udeleženci Balkanskih iger v Sarajevu, ko je osvojil zlato odličje z 220 cm, nato pa je leta 1985 na BAI v bolgarski Stari Zagori osvojil še bronasto kolajno z 221 cm. Istega leta je na Univerziadi v japonskem mestu Kobe s 223 cm osvojil 7. mesto. Svoj vrh je dosegel dve leti pozneje(1987), ko je na Univerziadi v Zagrebu dosegel življenski uspeh s srebrnim odličjem in novim rekordom-230 cm. Istega leta je bil tudi med udeleženci II. svetovnega prvenstva v Rimu. Na evropskih prvenstvih v dvorani je Apostolovski prvikrat zastopal Jugoslavijo leta 1984 v Goeteborgu, ko je z 220 cm v finalu osvojil 10. mesto. Na prvenstvih Evrope na prostem pa bo ostal v spominu nastop na 15. evropskem prvenstvu v Splitu- leta 1990, ko je z 224 cm  nesrečno izpadel iz finala, saj je bila norma za vstop v finale zelo visoka - 228 cm. Med mladinskimi uspehi  pa ne gre pozabiti devetega mesta v finalu na evropskem mladinskem prvenstvu leta 1981 v Utrechtu, ko je preskočil 216 cm.

 

Ob zadnjem srečanju na upravi MASS-a je povedal, da je zadovoljen z doseženim: » Moje mnenje je, da sem  največji  uspeh dosegel na Univerziadi v Zagrebu leta 1987, ko sem preskočil sanjsko mejo 230 cm in postavil slovenski in jugoslovanski rekord. Po tem uspehu sem dosegel svoje cilje, zato sem v kasnejšem obdobju popustil in obesil šprinterice na klin.«         

                                                                                                 

FRANC MIKEC